Turno smučanje ponuja edinstveni način gibanja in uživanja v gorski naravi. Predstavlja zmes gorništva in smučanja ter je ena od športnih dejavnosti, ki je iz leta v leto bolj priljubljena. Če imamo srečo in je zima bogata s snegom, se s turnim smučanjem lahko ukvarjamo od začetka zime pa vse do pozne pomladi.
Nekdaj je bila oprema za turno smučanje precej težko dosegljiva, dandanes je izbire veliko in je cenovno dostopna. Na eni strani potrebujemo smučarsko opremo in na drugi gorniško. Prilagojeni smučarski čevlji in turne smuči so stičišče obeh oprem.
Posebno pozornost si zasluži oprema za reševanje izpod plazov, ki jo sestavlja lavinski trojček: plazovna žolna, lopata in sonda. To je treba vedno imeti pri sebi, saj je pri morebitnem zasutju v plazu lahko življenjskega pomena. Pomembno je tudi, da znamo plazovni trojček pravilno uporabljati.
Lavinska žolna
Lavinska žolna je majhna elektronska naprava, ki jo enostavno držimo v roki in neprekinjeno oddaja radijski signal. Deluje na frekvenci 457 kHz. Oddajno-sprejemna enota se lahko preklopi v način “Iskanje”, ki sprejema signal ter iskalcu omogoča, da mu sledi. Ključno je razlikovati med pojmoma PLB in lavinska žolna. PLB naprava običajno oddaja signal SOS brez sprejema, lavinska žolna pa signal oddaja in sprejema.
Ko je oseba, ki ima pri sebi plazovno žolno, zakopana pod snegom, lahko drugi ljudje iz skupine preklopijo svoje naprave na “Iskanje” ter tako sledijo njenemu signalu. Pomembno je še, da je naprava dovolj dobro zaščitena pred mrazom in vlago. Pred turo je smiselno osvežiti znanje njene uporabe in preveriti baterije v njej.
Lavinska sonda
Lavinska ali plazovna sonda je zložljiva palica, s katero iščemo žrtev plazu, ki je zakopana pod snežno odejo. Sonde so lahko najrazličnejših velikosti – praviloma od 200 do 300 centimetrov. Krajše lavinske sonde so lažje in zavzamejo manj prostora v nahrbtniku, a ne zmorejo prodreti tako globoko v snežno odejo kot večje. Ker nikoli ne vemo, kako velik bo plaz oziroma kako globoko pod njo se bo nahajala žrtev, je bolje, da imate pri roki daljšo sondo.
Običajno je plazovna sonda narejena iz karbona ali aluminija. Karbonska lavinska sonda je dražja, a je precej priljubljena, ker je v primerjavi z aluminijasto lažja. Po drugi strani pa lahko s pomočjo aluminijaste sonde lažje prodremo do ponesrečenca.
Lavinska lopata
Ko se plaz preneha premikati, trdota snežne odeje hitro postane podobna betonu. Ravno zato je še toliko pomembneje, da imamo pri roki kovinsko lavinsko oziroma plazovno lopato. Ta je posebej zasnovana za reševanje izpod plazov. Lavinske lopate iz plastike niso učinkovite. Precej močnejše so lopate iz aluminija. Vse lavinske lopate morajo imeti raztegljiv ročaj.
Plazovna lopata je na voljo v več velikostih. Ključno je, da izberemo velikost, ki je za nas najprimernejša. Seveda pazimo na to, da lopato lahko dovolj enostavno shranimo v nahrbtnik, po drugi strani pa mora biti dovolj velika, da bomo z njo kos nalogi reševanja žrtve plazu.
Pomembnost plazovnega trojčka v visokogorju
Lavinski trojček je v zimskih časih obvezna oprema na turi v visokogorju. Trojček je obvezen, četudi se v gore tedaj odpravite zgolj za eno uro. Sicer pa sama oprema v zadnjem času ne predstavlja takšne težave kot dejstvo, da ljudje z njo ne znajo rokovati. Ni torej dovolj samo imeti plazovni trojček, treba ga je znati pravilno uporabljati.
Gore so torej v zimskem času lahko še posebej čudovite, a si vsekakor ne želite izkusiti snežnega plazu. Zato je ključnega pomena, da že nekaj dni pred odhodom v gore natančno spremljate napoved vremena ter stanje proženja plazov. Čeprav bo napoved izvrstna, ne pozabite preveriti, ali imate s seboj vso potrebno zaščitno opremo, v katero sodi tudi lavinski trojček.
