Aktivno življenje in dobro telesno počutje je najbolje uvajati že pri majhnih otrocih, saj jim bo rekreacija tako postala rutinska ter samoumevna. Razvili se bodo v dejavne, aktivne posameznike. Tako odrasli kot otroci pa pri nobeni športni aktivnosti ne smemo pretiravati, saj ima lahko to resne in trajne posledice na naše zdravje.
Pred nekaj leti je veljalo dejstvo, da imajo nekatere športne dejavnosti škodljive učinke na mlade športnike. Tek na dolge proge je bila tako ena izmed tistih dejavnosti, za katere je nekoč veljalo, da so lahko škodljive za otroke. Čeprav je sodelovanje pri teku na dolge proge veljalo za otrokom varno aktivnost, so strokovnjaki priporočili smernice, razdeljene po starosti za kilometrino in pogostost treninga.
Otroci so drugačni od odraslih
Udeležba mladih v športu v zadnjih desetletjih nenehno narašča, kar je pohvalno in vredno še vnaprejšnje spodbude. Večina ljudi se strinja, da se otroci dandanes s športom ukvarjajo na občutno višji ravni spretnosti in tekmovalnosti kot v preteklih letih.
Zaradi tega ljudje na otroke pogosto nehote ali zmotoma gledajo kot na mlade odrasle, kar ni povsem primerno, saj se med drugim otroško telo še vedno razvija, med otroki in odraslimi je tako več fizičnih, fizioloških in psiholoških razlik.
Tek na dolge proge
Dve najpomembnejši razliki med odraslim in otrokom, ki ju je treba upoštevati pri teku na dolge proge, sta toplota – akumulacija in odvajanje, ter aerobna zmogljivost.
Znanstveno dokazano je, da otroci toploto v večini primerov kopičijo hitreje kot odrasli. Kombinacija vadbe, visokih temperatur okolja in višje hitrosti presnove pri otrocih povzroči, da proizvedejo več toplote kot odrasli. Temu priča tudi dejstvo, da imajo otroci manj znojnic kot odrasli in se ne hladijo tako učinkovito. Zaradi kombinacije omenjenih dejavnikov so otroci med vadbo posledično bolj izpostavljeni tveganju za vročinsko bolezen.
Čeprav velja, da redna vadba poveča aerobno zmogljivost vsakega posameznika, je ta možnost pri otrocih veliko manjša kot pri odraslih, saj je povečanje aerobne zmogljivosti do pubertete nekoliko omejeno. Zaradi tega morajo biti ravni vadbe za športnike v predpubertetnem in postpubertetnem obdobju različne.
Naj bo lahkotno
Ena od napak, ki jih pogosto delajo športniki vseh starosti, je pretiravanje s treningi, kar vodi do sindroma pretreniranosti. Zaradi dramatičnega povečanja ravni in intenzivnosti tekmovanj na ravni mladinskih športov se je občutno povečalo tudi število poškodb zaradi preobremenitve. Vnetja kosti, natrganost mišic in stresni zlomi so tri pogoste vrste poškodb, ki jih opažamo pri otrocih in mladostnikih.
Če je nakopičena obremenitev telesa večja od sposobnosti telesa in se le-to na vadbo ne more prilagoditi ter po njej okrevati, pride do teh vrst poškodb zaradi preobremenitve. Trenerji, starši in športniki tako ne smejo prestopiti tanke meje med kondicijsko pripravo na najvišji ravni za izboljšanje telesne pripravljenosti in vadbo, ki presega zmogljivosti ter sposobnosti otroka oz. mladostnika.
Priporočene razdalje za tek otroka oz. mladostnika
Obstajajo priporočila za raven in intenzivnost treninga za otroke v vseh športih, vendar je pri otrocih še vedno najpomembnejše pravilo, da je treba poudariti zabavo, varnost in telesno pripravljenost.
Priporočene maksimalne razdalje teka za otroke različnih starosti so naslednje:
- za otroke, mlajše od 9 let, je priporočena maksimalna razdalja teka 2,4 km,
- od 9–11 let 5,2 km,
- od 12–14 let 10,3 km,
- od 15–16 let razdalja polmaratona oz. 21 km,
- za 17-letnike do 31 km,
- za 18-letnike ter starejše razdalja maratona oz. 42 km.
Strokovnjaki svetujejo, naj tedenska razdalja treninga ne presega dvakratnika največje tekmovalne razdalje. Če torej srednješolci nameravajo preteči tekmo na 10 kilometrov, naj tečejo največ 20 kilometrov na teden. Otroci do 14. leta starosti naj tečejo le trikrat na teden, športniki, starejši od 15 let, pa lahko trenirajo tudi do petkrat na teden.
Naredi vse, da se na treningu izogneš poškodbam
Napake pri usposabljanju mladega športnika se lahko izkažejo za enormno izgubo dragocenega časa, ki ga je tekač namesto na tekmi primoran oddelati na stranskem tiru, povratek pa vedno traja vsaj še enkrat toliko.
Zagovorniki in trenerji mladih športnikov morajo tako storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili nastanek poškodb in mlademu tekaču nenehoma podajati smernice, kot je npr. dejstvo, da se pred tekom in po njem noben tekač ne sme pozabiti raztegniti, tekaške copate naj menja najmanj vsakih 500 kilometrov, tekaške kilometrine pa naj ne povečuje za več kot 10 % na teden in še kopica drugih nasvetov.
Športniki so najsrečnejši, ko lahko tekmujejo, zato pri treningu mladega športnika skupno sprejemajte dobre odločitve. Predvsem pa ne pozabite, da naj bo trening otrok in mladostnikov zabaven!
