Sladkorna bolezen se navadno označuje kot stanje dolgotrajno povišane glukoze v krvi. Pojavi se, ko telo izdela premalo inzulina ali kadar je tega dovolj, a ga telo ne prepozna za dovolj učinkovitega. Posledično se nanj ne zmore odzvati v zadostni meri.
Omenjeno stanje se lahko pojavi zaradi najrazličnejših vzrokov, za nastanek sladkorne bolezni pa več kot očitno niso denimo krive sladice ali sladko sadje. Velja za napredujočo bolezen, zato morajo bolniki zdravljenje prilagoditi, prav tako svoj življenjski slog.
Življenje s sladkorno boleznijo
V zadnjih letih se je zdravljenje sladkorne bolezni kar precej spremenilo. A od vseh oblik zdravljenja je zagotovo najpomembnejše samozdravljenje oziroma dobro načrtovanje življenjskega sloga. Pri sladkorni lahko po stopnjah zdravljenje razdelimo v dve skupini: zdravljenje s pomočjo zdravil ter zdravljenje brez zdravil.
Če bolnik s sladkorno ni nikoli poprej dovolj dobro poskrbel zase, mora zagotovo v času bolezni. V prvi vrsti mora prilagoditi svoj življenjski slog, ki je zlasti prijazen do telesa: zdrava prehrana, nadzorovanje telesne teže, dovolj gibanja, izogibanje kajenju, stresu in čezmernemu pitju alkohola. Predvsem slednje lahko doprinese k precej boljšemu počutju.
Nadzorovanje bolezni
Ključ do uspeha pri zdravljenju sladkorne je zagotovo dovolj učinkovito nadzorovanje bolezni. Bistveno torej je, da potek sladkorne vodi bolnik in ne sladkorna bolezen bolnika. Cilje zdravljenja pa vedno določi zdravnik, in to ne glede na zdravstveno stanje pacienta. Med zdravljenjem je ključno spremljati tudi telesno težo. Za več kot 80 % bolnikov je namreč značilno, da je ta čezmerna. V tem primeru se priporoča izguba teže do 10 %, in to nekje v pol leta.
Čeprav so zdravila za sladkorno še tako zelo učinkovita, se je torej prilagajanje življenjskega sloga izkazalo za daleč najuspešnejše dejanje. Pri samooskrbi je bolnik predvsem pozoren na ustrezno prehrano, gibanje, spremljanje krvnega sladkorja, krvnega tlaka in na redno jemanje zdravil.
Prehranjevanje bolnikov s sladkorno
Prehranjevanje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je precej bolj kot z dieto primerljivo z zdravo prehrano. Njihova prehrana je lahko povsem ustrezna tudi za druge družinske člane, ki so sicer zdravi. Na precej hiter porast sladkorja v krvi na primer vplivajo krompir, kruh, testo, sladice, stročnice, njoki, cmoki in podobno.
Če je le mogoče, se mora sadje zamenjati z zelenjavo, ker lahko z njo uspešneje uravnavamo krvni sladkor. Pri velikosti obrokov je treba biti zmeren, mesa na krožniku je le za velikost dlani, čim več zelenjave, škrobna priloga naj bo v velikosti pesti, do dve pesti sadja, navadni jogurt, lahko tudi nekaj decilitrov mleka. Na dan je treba zaužiti med 3 in 5 obrokov. Če je telesna teža bolnika povišana, se priporočajo majhne malice, na primer v obliki majhnega jabolka ali navadnega jogurta.
Dobrodošla so živila z veliko vlakninami, na primer polnozrnate testenine, neoluščen riž, zelenjava in polnozrnati kruh. Uživati je treba manj mastne, sladke ter slane hrane. V ospredju naj bo vedno čim bolj sveža in naravna oziroma lokalno pridelana hrana.
