Težke kovine v ribah in morski hrani: bi nas moralo skrbeti?

Zagotovo poznate trditev, da je morska hrana zdrava in da bi jo morali uživati v čim večjih količinah. To dejstvo pa pod vprašaj postavljajo nekatere raziskave, ki izražajo pomisleke glede uživanja morskih rib – predvsem v času nosečnosti in dojenja.

Skrb vzbujajoča je namreč bioakumulacija težkih kovin, kar je posledica onesnaževanja, ki je doseglo tudi oceane. Vse to naj bi vplivalo na kakovost morske hrane na vaših krožnikih. Pa je res tako? V kolikšni meri? Za vas smo pripravili povzetke ugotovitev nedavnih študij.

Je onesnaževanje rib in morskih sadežev res težava?

Morske ribe so zaradi kmetijskega in industrijskega onesnaževanja dovzetne za vplive številnih škodljivih snovi. Zaradi onesnaževanja oceanov so v vsaki vrsti rib tudi t. i. onesnaževala, snovi, ki nastanejo kot posledica onesnaževanja s kmetijskimi in industrijskimi dejavnostmi, kar v mnogih ljudeh zbuja strah, da uživanje morske hrane ni več varno.

Rezultati nedavnih študij pa kažejo na nove, za vse ljubitelje rib, pozitivne rezultate. Raven onesnaževal se je namreč v zadnjih 30 letih stalno nižala – skladno z ugotovitvami študij, ki so bile izvedene leta 2016, naj bi se omenjene ravni vsakih 10 let znižale za 15–30 %. To nas privede k sklepu, da imajo ribe danes kar 50 % manj škodljivih primesi kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Kako je mogoče, da raven onesnaževal upada?

Padec ravni onesnaževal je posledica dogovora, ki ga je leta 2001 sklenilo kar 152 držav. Države podpisnice so se strinjale, da bodo prepovedale oziroma odpravile 12 najpogostejših organskih onesnaževal.

Ribogojnica v Jadranskem morju
Nedavne raziskave kažejo, da raven onesnaževal v slanih vodah upada.

Lahko pa bi šlo tudi za druge vplive, npr. za spremembo prehranjevalnih navad morskih bitij. Raziskovalci navajajo, da je potrebno še vsaj 10 let preučevati dogajanje, preden bodo lahko z gotovostjo podali rezultate oziroma dokazali, da ne gre zgolj za kratkoročen trend.

Katere težke kovine lahko najdemo v ribah?

Pojavnost težkih kovin v različnih izdelkih, ki jih vsakodnevno uporabljamo, kot so hrana, kozmetični izdelki ipd., je tema, ki zbudi marsikatero burno razpravo. Težke kovine pa se lahko pojavljajo tudi v morski hrani.

Najpogostejše so:

  • svinec,
  • kadmij,
  • arzen,
  • živo srebro.

V ljudeh največjo skrb zbuja prav slednje; metilirianega živega srebra namreč naše telo ne more predelati, saj je anorgansko. Anorgansko živo srebro je posledica industrijskih odpadov oz. razgradnje premoga, vodni organizmi pa tovrstno živo srebro pretvorijo v metilirano.

Metilirano živo srebro naj bi se po nedavno pridobljenih podatkih nahajalo v vseh morskih ribah, vendar v tako majhnih količinah, da vsebnost le-teh ne ogroža človeškega zdravja. Morski sadeži in ribe naj bi bili torej varni za uživanje.

So ribe varne za nosečnice in doječe matere?

Hrana v nosečnosti je pogosta tema bodočih mater. Ključnega pomena za zdravje otroka je namreč kakovostna hrana, prav morska hrana pa se ponaša z bogato vsebnostjo hranil.

V morski hrani najdete omega-3 maščobne kisline, ki so nujne za razvoj možganov – prehranjevanje z ribami naj bi spodbudilo nevronski razvoj dojenčka. Študije s svojimi ugotovitvami spodbujajo, da morajo nosečnice in doječe matere ter otroci pojesti kar 2 do 3 porcije morskih hrane tedensko.

Ali morske ribe vsebujejo živo srebro ne glede na onesnaževanje?

Ribe imajo že po naravi v sebi nekaj živega srebra. Ta količina je majhna in je posledica ne samo onesnaževanja, pač pa tudi drugih naravnih vplivov, kot je npr. vpliv vulkanov. Le majhen delež rib vsebuje škodljivo količino nevarnega metiliranega živega srebra. Večje količine sicer nastanejo kot posledica bioakumulacije.

Bioakumulacija pomeni hitrejše zbiranje onesnaževal v organizmu, kot pa poteka izločanje iz organizma. Gre za naravno posledico prehranjevalne verige – manjše ribe vsebujejo manjšo količino težkih kovin, ki jih absorbirajo iz hrane, velike ribe, ki pojedo več manjših, pa vsebujejo večje količine nevarnih snovi. Temu so torej posebej izpostavljeni morski psi ter morski sesalci, npr. tjulnji in kiti.

Vzrejene ali divje ribe?

Prednost morskih rib je vsebnost selena, ki se veže na škodljivo metilirano živo srebro in posledično odpravi dejavnike tveganja. Ribogojnice skušajo posnemati naravno okolje rib, vendar tega ne morejo povsem izenačiti. V ribogojnicah gojene ribe ne vsebujejo selena in imajo manj hranilnih sestavin kot divje ribe. Če imate možnost, raje izberite prosto živeče ribe.

Katere ribe je varno kupiti?

Večina morskih rib torej vsebuje nekaj živega srebra, vendar v zanemarljivih količinah. Najboljše so majhne ribe, ki so na dnu prehranjevalne veriges, saj posledično niso tako dovzetne za bioakumulacijo. Prav tako je bolje izbrati ribe s krajšo življenjsko dobo, kot so inčuni ali sardele.

Predlagamo, da se na vašem seznamu zdravih morskih rib in sadežev znajdejo:

  • sardine,
  • inčuni,
  • pacifiški ali aljaški lososi,
  • postrvi,
  • trske,
  • skuše,
  • školjke,
  • ostrige,
  • lignji,
  • kozice,
  • pokrovače,
  • jastogi.

Izognite pa se raje:

  • gojenim ribam,
  • ribam, uvoženih iz jugovzhodne Azije,
  • kraljevim skušam,
  • mečaricam,
  • modroplavutim tunam,
  • somom,
  • morskim psom,
  • jeguljam.

So ribe torej varna izbira?

Zavedajte se, da so ribe, ne glede na vse, izjemno dobra in okusna izbira. Morsko hrano je smiselno uživati v čim večjih količinah, pazite le, da kupujete kakovostne in preverjene izdelke. Najbolje bo, da kupujete ribe v lokalni ribarnici, obenem pa ste pozorni na vse, kar smo navedli v tem članku. Pa dober tek!

Fitko

Smo ekipa športnih navdušencev, nutricionistov in ambasadorjev zdravega načina življenja. Spletni portal smo postavili z namenom ozaveščanja, kako redna aktivnost in zdrava prehrana vplivata na boljše počutje in zdravje. Če se vam naši prispevki dopadejo, vam bomo hvaležni, če jih delite na družabnih omrežjih in nam na ta način pomagate pri doseganju našega poslanstva.

Drugi trenutno berejo

Back to top button
Close
Close