Sindrom karpalnega kanala je ena od najpogostejših poklicnih bolezni pri vseh tistih poklicih, ki svoje roke preobremenjujejo s ponavljajočimi se in monotonimi gibi. Imenujemo ga tudi sindrom zapestnega prehoda in ga pogosteje srečamo pri šoferjih, frizerjih, računalničarjih in pri tistih poklicih, kjer prihaja do pogoste uporabe vibracijskega orodja.
Kaj je sindrom karpalnega kanala?
Sindrom karpalnega kanala je stiskanje medianega živca, ki gre skozi zapestje. Ta živec prenaša občutek za dotik na palec kot tudi kazalec in prstanec ter poskrbi za kontrolirano gibanje nekaterih mišic roke.
Mediani živec poteka od hrbtenjače navzdol po roki, nato pa skozi karpalni kanal – ozek prehod v zapestju, ki ima ravno dovolj prostora za vse kite in živce. Ko te otečejo, za živec preostane manj prostora, zato se ta stisne.
Simptomi sindroma karpalnega kanala
Na sindrom karpalnega kanala moramo pomisliti takrat, ko se pojavijo simptomi, kot so:
- mravljinčenje ali otrplost v prstih ali dlani, pri čemer imate občutek zbadanja, še posebej v palcu in sosednjih dveh prstih;
- bolečine v zapestju ali dlani, ki se lahko širijo po roki navzdol proti prstom;
- šibkost v dlaneh, zaradi katere težje prijemate stvari;
- otekli prsti.
Simptomi so običajno izrazitejši v roki, ki jo pogosteje uporabljate, torej v vaši dominantni roki, čeprav lahko sindrom karpalnega kanal prizadene obe roki.
Mnogo ljudi s sindromom karpalnega kanala sčasoma ugotovi, da izgubljajo moč in občutek za gibanje v roki in zapestju. Zato je izjemno pomembno, da obiščete svojega zdravnika takoj, ko pomislite na sindrom karpalnega kanala.
Glavni vzroki za sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala lahko povzroči karkoli, kar povzroči povečanje in oteklost kit in živcev, ali pa postane kanal ožji. Med najpogostejše vzroke za sindrom karpalnega kanala uvrščamo:
- razne poškodbe zapestja ali roke, kot sta na primer zlom in zvin;
- aktivnosti, pri katerih prihaja do ponavljajočega se gibanja zapestja in roke, vključno z uporabo vibracijskih orodij;
- revmatoidni artritis in druge sklepne motnje ali motnje vezivnega tkiva;
- tendinitis oziroma vnetje tetiv;
- zastajanje tekočine, ki je značilna za obdobje nosečnosti ali menopavze;
- cista ali tumor v karpalnem kanalu;
- sladkorna bolezen;
- vnetje ščitnice ali hipotiroidizem;
- nenormalna rast rok ali akromegalija;
- ledvična bolezen z dializo.
Včasih je sindrom karpalnega kanala posledica nepojasnjenega vzroka. Znano pa je, da so mu bolj izpostavljene ženske med 40. do 60. letom starosti, nosečnice, ljudje z artritisom, ljudje, ki hitro pridobijo telesno težo, in vsi tisti, ki pri svojem delu redno uporabljajo roke ter pri tem izvajajo ponavljajoče se gibe.
Diagnosticiranje sindroma karpalnega kanala
Ob morebitnih težavah vas bo zdravnik najprej vprašal o simptomih, nato pa je potrebno opraviti dodatne teste. Z njihovo pomočjo ugotovimo, kako hitro mediani živec prenaša sporočila skozi karpalni kanal.
Zdravnik lahko predpiše tudi krvne preiskave, da izključi druge s tem povezane bolezni, kot je na primer revmatoidni artritis. Lahko pa se odloči tudi za rentgenski pregled, zlasti če ste se poškodovali ali si zlomili zapestje.
Zdravljenje sindroma karpalnega kanala
Zdravljenje sindroma karpalnega kanala je v največji meri odvisno od njegovega vzroka. Tako poznamo različne možnosti zdravljenja, ki vključujejo:
- zdravljenje vseh tistih stanj, ki bi lahko povzročali simptome karpalnega kanala;
- nošenje opornice, da mobiliziramo zapestje, ki na ta način ostane v svojem naravnem položaju, še posebej ponoči;
- hlajenje z ledom, dvig okončine, masaža bolečega predela;
- protivnetna zdravila za lajšanje bolečine;
- izogibanje vsem aktivnostim, ki povzročajo simptome;
- fizioterapija;
- injekcija kortikosteroidov v predel zapestja;
- operativni poseg.
Za uspešno zdravljenje sindroma karpalnega kanala je ključnega pomena njegovo zgodnje odkrivanje in ukrepanje. Vsekakor ga je potrebno in smiselno zdraviti dovolj zgodaj, saj se s tem izognemo morebitnim resnejšim zapletom.
