Večina med vami se zagotovo strinja s trditvijo, da je perutninsko meso okusno. Dejstvo pa je, da je takšna vrsta mesa tudi zdrava. Najpogosteje uživamo piščančje in puranje meso. Za prvo vrsto perutninskega mesa je značilno, da je cenovno izjemno dostopno, druga vrsta, torej puranje meso, pa slovi po izjemno dragocenih lastnostih, zato je tudi precej dražja.
S tem smo vam že namignili, katera vrsta mesa je ustreznejša za prehranjevanje športnika. A pojdimo lepo po vrsti.
V čem se puranje meso razlikuje od piščančjega?
Puranje meso je izjemno priporočljivo za uživanje. Še posebej za vse tiste, ki se aktivno ukvarjajo s katero koli vrsto športa. Vsebuje namreč veliko beljakovin – do 52 gramov na 150 gramov porcije. Ima zelo nizko vsebnost maščob; manjši kos vsebuje nekje do 3 grame maščob. Puranje meso vključuje še druge sestavine. Pomembno je izpostaviti beta alanin, ki deluje kot antioksidant. Športnikom omogoča, da lahko trenirajo z višjo intenzivnostjo.
Piščančje prsi brez kože vsebujejo podobno število kalorij kot puranje meso. Kljub temu pa ima meso piščanca nižjo vsebnost beljakovin – 48 gramov na 150 gramov porcije. Ima pa več maščob – manjši kos od 3 do 4 grame. Vsebnost makrohranil v piščančjem mesu torej v primerjavi s puranjim ni bistveno drugačna.
Tako piščančje kot puranje meso veljata za odličen vir vitamina B in mineralov, kot je magnezij. Edina opazna razlika glede mineralov se pokaže pri vsebnosti cinka in selena – puranje prsi vključujejo več tovrstnih hranil. Takšna hranila pa so ključnega pomena za učinkovito presnovo energije. Temnejše meso piščanca je obogateno tudi z železom ter B12. V primerjavi s piščančjim mesom puranje vsebuje več kalija. V 100 gramih puranjega mesa je 21 miligramov kalcija; v 100 gramih pečenih piščančjih prsi je 14 miligramov kalcija.
Kako pa je s holesterolom?
Piščančje in puranje meso brez kože vsebujeta bistveno manj holesterola v primerjavi s svinjskim in govejim mesom. Prsi brez kože pa vsebujejo manj holesterola kot bedro brez kože.
Pomembno opozorilo: izogibajte se cvrtju!
Purana ali piščanca lahko na najbolj zdrav in najmanj redilen način zaužijete tako, da kosu mesa odstranite kožo ter se izognete cvrtju. Meso le popecite ali pa popražite z minimalno vsebnostjo maščobe. Odličen dodatek k tako pripravljenemu perutninskemu mesu je na primer kuhana zelenjava ter polnozrnati riž.
Obe vrsti mesa sta torej lahko izjemno zdravi, a le tedaj, kadar sta pripravljeni na pravi način oziroma kadar jima ni dodana kakšna mastna oziroma visokokalorična omaka.
Končna odločitev
Obe vrsti mesa sta torej zdrava izbira. Vendar pa ju je treba pripraviti na dovolj zdrav način. Meso piščanca je cenejše, a puranje meso ponuja manj kalorij, obenem pa je še odličen vir selena. Po drugi strani je piščanec boljši vir vitamina niacina, česar nismo posebej izpostavljali. Lahko rečemo, da sta obe vrsti mesa ustrezni za najrazličnejše diete ter dovolj preprosti in tudi hitri za pripravo. To ju uvršča v najpogostejšo izbiro kupcev mesa.
Za športnike, ki želijo optimizirati svoj funkcionalni prehranski vnos, je vsekakor bolj priporočljivo puranje meso, saj ima višjo vsebnost beljakovin ter manjšo vsebnost maščob. Kljub temu pa obe vrsti mesa veljata za pusto meso. Slednje pa športnikom omogoča pomembne beljakovine za rast mišic in odlične vire vitaminov skupine B za proizvodnjo energije.
Za piko na i
Kot strastnemu in prizadevnemu športniku vam je sedaj popolnoma jasno, da puranje meso nekoliko prednjači pred piščančjim. Pri pripravi tovrstnega mesa pa je dobro vedeti tudi to, s katerimi začimbami se najbolje ujame. Ker ga torej ni priporočljivo cvreti, boste morali njegov okus še izboljšati z nekoliko bolj zdravimi dodatki – začimbami.
Puranje meso odlično pride do izraza v kombinaciji s čilijem, poprom, kajenskim poprom, skratka z nekoliko ostrejšimi oziroma močnejšimi začimbami. Sicer pa se k tej vrsti perutninskega mesa odlično poda tudi lupina limone oziroma limonin sok.
