Curling je ekipna športna igra na ledu, pri kateri igralci drsajo kamne proti ciljanem območju, ki je razdeljeno v štiri koncentrične kroge. Med seboj tekmujeta dve ekipi, vsaka s po štirimi igralci. Cilj vsake ekipe je, da skušajo igralci svojih osem kamnov čim bolj približati sredini okrogle tarče, označene na ledu.
Metalec sproži kamen po ledeni ploskvi, medtem ko dva igralca poskrbita, da s pomočjo metle vplivata na spreminjanje stanja ledu in s tem tudi smeri kamna. Igra zahteva veliko timskega dela, spretnosti in strategije, saj je končni rezultat odvisen od usklajenega delovanja vseh članov ekipe. Zato ni nič nenavadnega, da ima curling tudi svoj vzdevek, in sicer »šah na ledu«.
Za igro je potrebno imeti osnovno opremo; to so kamni, metla in čevlji.
1. Kamni za curling
Kamen za curling je izdelan iz granita, ki izvira z otoka Ailsa Craig ob obali Škotske ali iz kamnoloma Trefor Granit v Walesu, in ga določi Svetovna zveza za curling. Težak je med 17 in 20 kilogrami, pri čemer je njegov največji obseg 910 mm in minimalna višina 110 mm. Edini del kamna, ki je v stiku z ledom, je drseča površina. Stranice kamna so izbočene navzdol do obroča, katerega notranja stran je konkavna.
Na vrhu kamna je ročaj, ki poteka skozi luknjo v središče kamna. Ročaj omogoča, da se lahko kamen brez težav prime in se ga ob izpustu iz roke zavrti. Praviloma bo pot kamna v smeri, v kateri se obrne sprednji rob, zlasti ko se kamen upočasni. Da se lahko kamni posameznih ekip med seboj ločijo, so ročaji obarvani. Tako so na največjih tekmovanjih najpogosteje v rdeči in rumeni barvi.
Na tekmovanjih pa lahko srečamo tudi elektronske ročaje, ki zaznavajo kršitve stika roke metalca kamna z ročajem, vendar so tovrstni ročaji precej dragi in tako nedosegljivi za vse, ki se želijo ukvarjati s curlingom rekreativno.
2. Metla za curling
Metla za krtačenje je namenjena pometanju oz. čiščenju ledene površine na poti kamna in se pogosto uporablja kot pripomoček za uravnavanje drsenja kamna do tarče.
Sprva so bile metle izdelane iz koruznih pramenov in so bile podobne običajnim metlam, leta 1958 pa je prevladoval slog metle, ki so ga poimenovali blackjack. Kasneje so postale pogostejše umetne metle, izdelane iz umetnih vlaken, ki so jih uporabljali predvsem nekateri Škoti in rekreativni igralci curlinga, saj so bile lažje za učenje tehnike.
Danes imajo metle največkrat ščetine iz konjske žime, vedno bolj pa so v uporabi metle s sintetično tkanino. Ročaji so bili sprva leseni, danes pa so plastični ali pa so votle cevi iz karbonskih vlaken. Tovrstni ročaji so veliko lažji in močnejši od lesenih ročajev, kar omogoča hitrejše pometanje in večjo silo na glavo metle brez upogibanja.
3. Čevlji za curling
Na prvi pogled čevlji za curling izgledajo podobni navadnim atletskim čevljem, le da imajo drugačne podplate. Na odrivni nogi je na čevlju podplat iz mehke gume, ki omogoča močan oprijem na ledu, na drugi nogi pa je na čevlju pritrjen teflonski podplat, ki omogoča drsenje po ledeni ploskvi. Čevlji imajo lahko gumirano prevleko tudi na zgornji površini prstnega dela, da se na ta način zmanjša obraba čevlja med njegovim drsenjem po ledu.
Nekateri čevlji imajo celoten podplat iz drsečega materiala, medtem ko imajo drugi čevlji prekrit le sprednji in petni del podplata, s čimer je gibljivost v stopalu večja. Kadar igralec ne meče kamna, se lahko ta drsna podlaga prekrije z nedrsečo, kar je primerno predvsem za začetnike in priložnostne igralce.
