
Le kdo ne mara sankanja? To je namreč tista zabavna zimska aktivnost, snežna rekreacija, za katero se zdi, da ni potrebnih posebnih priprav. Ni se potrebno peljati do oddaljenega smučišča, se obleči, preobuti v posebno obutev, na katero bo mogoče pripeti smučke ali snowboard. Samo vzameš sanke, ki so čez leto nabirale prah, se odpraviš na bližnji hrib ali hribček in to je to.
Sankanje se praviloma povezuje z otroško igro, čeprav, roko na srce, v njem uživajo tudi mnogi odrasli. Ključna razlika med otroki in odraslimi pa je, da se prvi navadno slabše zavedajo tveganj in nevarnosti, ki jih prinaša ta zabavna in kratkočasna dejavnost. In tako se vsako leto pripeti kakšna nesreča, ki se konča s z zlomljeno nogo ali poškodovano glavo. Seveda to ne pomeni, da se je potrebno sankanju odpovedati, vsaka aktivnost namreč prinaša tveganja, dobro pa jih je poznati, saj se jim je tako mogoče v kar največji meri izogniti.
Zunanje okoliščine
Že pred samim odhodom na sankanje je potrebno poskrbeti za pretečo nevarnost – mraz, veter in sneg. Četudi ne gre za smučanje, so primerna oblačila še kako pomembna, saj je del vsakega sankanja tudi valjanje v snegu. Neupoštevanje vremenskih pogojev lahko v skrajnem primeru pripelje celo do podhladitve, zelo neprijeten pa je že občutek otrdelosti v prstih na rokah ali nogah.
Temu se je mogoče izogniti z oblačili, ki jih nanašajte v slojih. Spodnji sloji naj bodo namenjeni toploti, zgornji pa naj nudijo zaščito pred vlago, vodo in snegom. Poleg nepremočljivih hlač in jakne razmislite tudi o primernih rokavicah in čevljih. Prilegajo naj se tako, da sneg ne bo uhajal vanje. Obraz pa še dodatno zaščitite s kapo, raje kot šal, ki se lahko kam zaplete, pa izberite buff, ki ga lahko potegnete tudi čez spodnji del obraza.
Drug del zunanjih okoliščin pa se tiče same proge. Prvo pravilo je, da se sankate po snegu in ne ledu. Led na progi se namreč morda zdi zabavna ideja, ki bo omogočila vse višje hitrosti, v resnici pa boste s tem le izjemno povečali možnost za hudo nesrečo. Zaviranje na zaledeneli površini je namreč izjemno težko nadzirati, zato vas lahko odnese v nepričakovano smer, padci pa so še bolj boleči.
Pred spustom je tudi dobro preveriti, ali so na progi kakšne ovire, kot so štrleči kamni, korenine itd. Te se morda skrivajo pod tanko plastjo snega, zato lahko hudo poškodujejo tako sani kot vas. Poleg štartne točke in proge pa preverite še »pristajalno stezo«. Vznožje naj bo dovolj odmaknjeno od poti, po kateri bi se lahko nepričakovano pripeljal avto ali drugo vozilo.
Človeški faktor
In četudi ste izbrali perfektno progo, zavarovano in preverjeno skoz in skoz, to še ne pomeni, da ste se zdaj znebili vse odgovornosti. Osnova vsake varne vožnje, ne zgolj s sanmi, je njen voznik. Morda je dobra odločitev že, da za sankanje uporabljate predmete, ki so bili za to aktivnost ustvarjeni. Izogibajte se raznim vrečkam, kuhinjskim pladnjem in gumam. Poleg tega ljudje takšne »sani« včasih kar pustijo na sankališču in s tem onesnažujejo okolico.

Posebej za otroke je pomembno, da uporabljajo sani, ki jih je kar najlažje nadzorovati, pa naj bo to s posebnim vodilom ali nogami. Priporočljivo je tudi, da jim odrasli pokažejo način manevriranja in jih imajo na očeh, ko se učijo nove veščine. Posebne snežne krožnike in diske, ki omogočajo doseganje večjih hitrosti, naj uporabljajo le tisti, ki so v svoje znanje prepričani, to pa naj delajo tako, da ne bodo ogrožali ostalih. Kar se tiče same tehnike, se izogibajte sankanju z glavo navzdol, saj bi bila ta tako izpostavljena največjim udarcem.