Za razliko od teka in hoje, veslanja ne uvrščamo med naravne oblike gibanja, zato lahko nekateri posamezniki potrebujejo dalj časa, da osvojijo pravilno tehniko gibanja in pridobijo kondicijo. Poglejmo si pet najpogostejših napak, ki jih številni začetniki naredijo na veslaškem trenažerju.
Pravilna tehnika veslaškega zaveslaja
Preden izpostavimo najpogostejše napake, ki se jim je potrebno izogniti na veslaškem trenažerju, si poglejmo pravilno tehniko veslaškega zaveslaja. Ta vključuje štiri faze:
- Faza prijema (The catch): To je začetna faza, v kateri mora biti telo rahlo nagnjeno naprej. Hrbet mora biti vzravnan, mišice jedra pa napete.
- Faza potega (The drive): Ta faza vključuje odrivanje od veslača, tako da potisnete pete v pedala. Medtem ko drsite vzdolž tirnice, nagnete telo nazaj in potegnete ročaj proti prsim.
- Faza končnice (The finish): To je položaj telesa na koncu zaveslaja. Telo je rahlo nagnjeno nazaj, noge so iztegnjene, komolci so stisnjeni skupaj za telesom.
- Faza vračanja oziroma počitka (The recovery): Gibanje telesa je najbolj sproščeno in omogoča nekaj počitka. V tej fazi pride do iztega rok, s trupom pa se nagnete naprej in po trnicah drsite do začetnega položaja.
Da bi lahko izboljšali telesno kondicijo in kar najbolje izkoristili veslaški trenažer, bodite še posebej pozorni na napake, predstavljene v nadaljevanju.
1. Veslanje z rokami namesto z nogami
Ena največjih napak, ki jih začetniki storijo pri uporabi veslaškega trenažerja, je, da skušajo veslati hitreje na ta način, da se osredotočijo le na gibanje rok in fazo potega naredijo zgolj z močnim potegom ročajev. Dejstvo pa je, da mora biti pri veslanju večina moči ustvarjena iz nog, medtem ko je le 20 % celotne moči ustvarjene iz moči rok in 20 % iz celega telesa.
Če želite izboljšati hitrost veslanja, se osredotočite na delo nog. Šele ko so vaše noge skoraj povsem iztegnjene, uporabite moč zgornjega dela telesa za vlečenje ročajev veslača.
2. Hitenje v fazi potega
Druga napaka, ki je med začetniki prav tako zelo pogosta, je ta, da se skušajo v fazi potega premikati čim hitreje. Hitrost potega je sicer pomembna za povečanje števila zaveslajev v minuti, vendar sta za čim učinkovitejšo izvedbo zaveslaja pomembnejša upor, ki ga ustvarja ročaj, in moč potiska pete, da se s sedežem odrinete v smeri nazaj.
3. Prekomerno nagibanje nazaj
Prekomerno nagibanje nazaj je še ena napaka začetnikov, ki se spoznavajo z veslaškim trenažerjem. Poleg tega, da s tem povečate silo na spodnji del hrbta in tvegate poškodbo, s prevelikim nagibanjem nazaj tudi trošite energijo. Da bi se temu izognili, si predstavljajte položaj kazalcev na uri med 11. in 13. uro. Med veslanjem mora zgornji del telesa ostati znotraj tega obsega gibanja.
4. Premočno stiskanje ročaja veslača
Pogosta napaka začetnikov na veslaču je tudi premočno stiskanje ročaja. Močan oprijem ročaja lahko povzroči nepotrebno napetost in obremenitev rok in ramen, kar vpliva na vašo zmogljivost. Da bi se temu izognili, morajo vaši prsti skupaj s palci na spodnji strani čim bolj udobno oprijeti ročaj, zapestja pa naj bodo v vzravnanem položaju celoten cikel zaveslaja.
5. Prezgodnje upogibanje kolen v fazi počitka
Zadnja napak, kateri se je potrebno izogniti pri uporabi veslaškega trenažerja, je prezgodnje upogibanje kolen v fazi počitka. Kot že ime pove, je počitek tisti del zaveslaja, v katerem se noge nekoliko sprostijo in spočijejo, zato z njihovim prezgodnjim upogibanje skrajšate tudi fazo počitka. Posledica tega je, da porabite preveč energije in le s težavo vzpostavite dober ritem veslanja.
Da bi se temu izognili, morate ob zaključku faze počitka za trenutek zadržati noge v iztegnjenem položaju in pustiti, da ročaj veslača najprej potegne vaše roke naprej in šele nato začnete upogibati kolena.
